Glas - mala beseda z velikim pomenom

Naš glas predstavlja eno najpomembnejših povezav z zunanjim svetom. Z njim posredujemo informacije, se pogovarjamo, izražamo čustva. Je nepogrešljiv in edinstven tako v zasebnem kot tudi v poklicnem življenju.

Ampak kako glas sploh nastane?
Da glas nastane, potrebujemo glasilki in zrak. Ko izdihnemo, se zrak kopiči pod glasilkami v grlu in ustvarja pritisk, ki postane v določenem trenutku dovolj velik, da razširi glasilke. Zrak uhaja skozi nastalo špranjo in pri tem ustvari zvok - naš glas. Glas je torej valovanje zraka skozi glasilki. Glasilki se hitro odpirata in zapirata, s tem pa določata višino, jakost , barvo in melodiko glasu.

Težave z glasom?
Vzroki so zelo raznoliki. Pogosto hripavost nastane zaradi preveč intenzivne govorne obremenitve ali napačne rabe glasu. Spremembo glasu pa lahko povzročijo tudi akutne bakterijske ali virusne okužbe in vnetja ter dolgotrajno vnetje sluznice žrela in grla kot posledica draženja s cigaretnim dimom ali želodčno kislino, ki zateka po požiralniku navzgor.

Zdravljenje
Zaradi različnih vzrokov in povzročiteljev težav z glasom lahko zdravljenje obsega:
- glasovno mirovanje (molk)
- vlaženje sluznice žrela s pastilami
- uporaba zdravil predpisanih na recept: antibiotiki (kadar je povzročitelj bakterija), inhalatorji za zdravljenje vnetja v žrelu in grlu, zdravila za zmanjševanje izločanja želodčne kisline.

Kaj pa suha usta brez hripavosti?
Tudi to je pogost pojav. Večinoma nastane kadar smo razburjeni in nervozni, lahko pa je tudi posledica jemanja zdravil. Suha usta povzročajo težave pri okušanju, žvečenju, požiranju in govorjenju, poleg tega povečujejo možnosti za razvoj zobne gnilobe in drugih vnetij v ustni votlini. Pomagamo si lahko z uporabo pastil, sprejev, gelov in usnih vod za vlaženje ustne sluznice.

Lekarna Maribor

Kako zmanjšamo možnost okužbe?

V zimskih dneh na nas pogosto prežijo različni mikroorganizmi, ki nas poskušajo ovirati in upočasnjevati pri uresničevanju naših vsakdanjih želja in ciljev. Z močnim imunskim sistemom se gripi in prehladu lahko izognemo. Kaj lahko naredimo sami za izboljšanje imunskega sistema in za zmanjšanje možnosti okužbe?

1.) Pijmo dovolj vode! Kadar telo ni “žejno”, deluje bolje. Možgani delujejo hitreje, presnova je učinkovitejša in gubice na obrazu so manj izrazite.

2.) Dajmo telesu možnost, da si oddahne. Potrebe odrasle osebe po spanju se gibljejo med 5 in 10 urami na dan, v povprečju od 7 do 8 ur. Telo si namreč zapomni, kdaj smo spali premalo, in sešteva ure, ki nam primanjkujejo. Ta pojav imenujemo spalni dolg, ki ostane neplačan toliko časa, dokler se ne naspimo dovolj.

3.) Gibajmo se vsak dan! Če ni časa za sprehod v naravi, prehodimo peš vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali ob manjšem nakupu v trgovini.

4.) Uživajmo uravnoteženo in z vitamini bogato prehrano, ki naj vsebuje predvsem dovolj sadja in zelenjave. Ali ste vedeli, da človeški organizem lahko sodeluje le pri sintezi vitaminov B5 in D, vse druge pa mora dobiti s hrano?

5.) Opustimo kajenje! Kajenje vsak dan znova poškoduje obrambno funkcijo dihal pred okužbami, saj oslabi gibljivost drobnih migetalk na površini celic dihal, ki omogočajo odstranjevanje sluzi in delcev.

6.) Izogibajmo se prostorov, ki so zakajeni ali slabo prezračeni. Večkratno prezračevanje prostorov je vsekakor priporočljivo, še posebej, če se v njih zadržuje ali sobiva več oseb (npr. v vrtcih, šolah, pisarnah ...).

7.) Umivajmo roke! Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju in preko onesnaženih površin. Bolnik kašlja ali smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin (kljuk, držal) in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki.

8.) Če pa slučajno vseeno zbolimo, kašljajmo vedno v rokav - kašljanje v dlan namreč poveča možnost, da bomo infekcijo prenesli na svoje bližnje. Dokler imamo vročino, močno kašljamo in smrkamo je prav, da ostanemo doma in se izogibamo tesnejših stikov z drugimi.

Lekarna Maribor

Zaščita pred soncem

V vročih poletnih dneh, ko smo izpostavljeni močnejšemu UV sevanju, moramo naši koži posvetiti še večjo skrb in nego. Najboljši način preprečevanja škodljivih vplivov sonca je izogibanje, močni neposredni svetlobi. Najbolj nevarno je izpostavljanje soncu med 10. uro dopoldne in 16. uro popoldne.

Kadar se izpostavimo močnemu soncu je potrebno vsaj 30 minut prej zaščititi kožo s sredstvi za sončenje, ki vsebujejo sestavine, ki filtrirajo UVA in UVB žarke. Čas na soncu lahko podaljšamo z izbiro sredstva za sončenje z ustreznim zaščitnim faktorjem, ki ga izberemo glede na tip kože. Posebej pozorni moramo biti pri otrocih, saj predvsem majhnih otrok ne smemo izpostavljati direktnemu in premočnemu soncu. Izbrati moramo sredstva za sončenje z višjim zaščitnim faktorjem, namenjena nežni otroški koži.

Pred sončnimi žarki pa se lahko zaščitimo tudi z oblačili, pokrivali in zaščitnimi očali, ki zadržujejo UVA in UVB žarke. Čeprav ima sonce ugodne učinke na organizem, pa ima lahko že kratkotrajna izpostavljenost premočnemu soncu, brez ustrezne zaščite, neprijetne posledice.